Ta stran je namenjena predstavitvi druge strani adventizma, ki je na prvi pogled nevidna in neznana širšemu krogu ljudi. Ta stran ni napad na cerkev, predstavlja le drugačen način razmišljanja in drugačen pogled na problematiko nekaterih doktrin v adventistični cerkvi. Članki so v večini prevod iz angleščine - glej povezave.








indexs3
 
    K A Z A L O

O adventizmu na splošno
Splošno o ozadju nastanka cerkve ASD
Katera je edina prava cerkev, kateri cerkvi pripadam ter o cerkvi ostanka

Ellen Guld White - prerokinja

Ellen White in njena vloga v cerkvi ASD
EGW je prepovedala nošenje nakita, fotografije govorijo drugače
Zdravstveno poročilo o Ellen White

Ali lahko prerok izjavi kaj takega?
Nekaj izjav EGW, ki direktno nasprotujejo Bibliji
Lažna prerokba iz leta 1856
Vizija planetov in njihovih lun
Prepovedane reči v Adventizmu
Amalgamiranje med rasami
Samozadovoljevanje
Preganjanja kristjanov v zadnjih dneh
Obešanje darov na božična drevesa v cerkvi

Resnično dano od Boga?
"Clear Word Bible" - Adventistična verzija Biblije
O knjigi "Veliki boj"
O knjigi "Hrepenenje vekov"
O knjigi "Pot h Kristusu"
Plagiarizem - Je Daniel March služil kot obsežen izvor za knjige EGW?
Plagiarizem - Sta Conybeare in Howson služila kot obsežen izvor za knjige EGW?
Ali zdravstvena reforma res izvira iz vizij EGW?
Fannie Bolton - izpoved literarne asistentke EGW
Marian Davis - izpoved literarne asistentke EGW

Nekatere doktrine bolj podrobno
Doktrina o zaprtih vratih in doktrina o svetišču
Za Adventiste so nekatere jedi nečiste in nesprejemljive za uživanje
Doktrina o Desetini

Posvečevanje sobote - da ali ne?
1. Prvotni kristjani niso posvečevali tedenske sobote

2. Je bil Sabat ustvarjen že ob začetku sveta in ali se je res posvečeval že od Adama in Eve?

3. Ali moramo posvečevati Sabat, ker so Božje zapovedi večne in nespremenljive?

4. Ali Nova Zaveza razveljavlja ali potrjuje Staro Zavezo?

5. Je bil Sabat res dan za vse ljudi?

6. Je rimokatoliška cerkev s Konstantinom leta 321 res spremenila posvečevanje sobote v nedeljo?

7. Se bo res Sabat posvečeval na Novi zemlji kot je zapisano v Izaiji v 66. poglavju?

8. Je v 10. zapovedih res vse kar je potrebno vedeti za človekovo moralno življenje?

9. So Sabat obhajali Jezusovi učenci tudi po njegovi smrti?

10. Je Sabat res znamenje večne zaveze?

11. Pavel je obhajal Sabat vsaj 81.krat. Mar to ne dokazuje, da je tedenski Sabat še vedno v veljavi?

12. Mar niso kristjani prevzeli posvečevanje nedelje od poganskega kulta Miter?

13. Mar ne dokazuje Matevž 5:17-18, da dokler ne preideta nebo in zemlja, niti črka ne bo izginila iz zakona in zato Sabat še vedno velja?

14. Mar Hebrejcem 4. poglavje ne dokazuje, da sobota še vedno velja?

15. So res nekatere vrstice v Svetem pismu napačno prevedene iz Grščine?

16. Mar tisti, ki obhajajo nedeljo namesto sobote, častijo sonce?

17. Mar ni Jezus v naprej videl, da bodo kristjani v 20. stoletju obhajali Sabat?

18. O soboti kot prispodobi duhovnega počitka in evangelija

Osebne izpovedi in pisma
Dirk Anderson
Robert K. Sanders

Razno
  Pogosto zastavljena vprašanja
  Povezave
  Kontakt









 

Izpoved Marian Davis
literarne asistentke EGW

Povzeto po eseju Alice Elizabeth Gregg - Adventist Currents, oktober 1983

    Marian se je rodila 21. avgusta leta 1847 v North Berwicku. Ko je bila stara 4 leta je njena mati postala adventistka, kmalu zatem še oče. V letu 1868 se je cela družina preselila v Battle Creek, kjer je Marian pričela učiteljevati. Zaradi napornega dela je zbolela in po okrevanju poiskala službo pri tiskarski hiši Review and Herald.

    Ko sta James in Ellen White odšla na pot v letu 1879 sta povabila Marian zraven. Njeno potovanje z EGW se je torej začelo, ko je bila stara 32 let. Z njo je potovala v Kalifornijo - 1882, v Europo - 1885, nazaj v Kalifornijo - 1887, v Michingam - 1889, v Avstralijo - 1891 in zoped nazaj v Kalifornijo - 1900, spremljajoča jo kot urednica rokopisov.

    Marian je postala "izdelovalka knjig", kot jo je klicala Ellen. "Ona vzame moje članke, ki so objavljeni v raznih revijah in jih razvrsti med prazne strani v knjigah", je zapisala Ellen georgu A. Irwinu, ki je kmalu za tem postal predsednik generalne konference. "Ona prav tako poseduje kopije vseh pisem, ki sem jih napisala. Ko pripravljam poglavje za kako knjigo se Marian spomni, da sem že napisala nekaj na to temo in če najde kaj močnega, potem to doda." (3)

    Goreči sledilci EGW so včasih naslavljali Marian in Fanni kot "prepisovalki" (kar naj bi pomenilo, da je njuno delo bilo omejeno le na mehanično delo, kot je naprimer popravljanje slovnice, črkovanja in postavljanja ločil) in bi bil njun doprinos k spisom minimalen - vendar pa obstajajo mnogi dokazi, da je delo literarnega asistenta pri Ellen bilo veliko več. Vključevalo je reorganizirano prepisovanje in predlaganje spremenb v smislu modificiranja konteksta in dodajanja močnejših argumentov - plus veliko več. Marian ni bila zaman imenovana "izdelovalka knjig". Izvor za "močnejše argumentirano besedilo" je mnogokrat poiskala v knjigah drugih verskih voditeljev (Alfred Ederscheim, William Hanna, John  Harris, Daniel March, Henry Melvill, če omenimo samo nekatere) in prav tako se je udeleževala pridig raznih adventističnih pridigarjev, ter tako tudi tam pobrala kakšno močno izjavo.

    Ne glede na to, kakšno je bilo mnenje Marian o podajanju akreditacij, knjige so šle v tisk brez akreditacij in ko so se pričele vrstiti kritike in postavljati vprašanja o potencialnem drugem izvoru besedil, so Ellen in literarno osebje to čutili zelo ostro. Dudly M. Canright, eden izmed biografistov Ellen White je zapisal, da je bilo Marian "nekega dne slišati stokajočo iz sobe. Ko jo je neki delavec spraševal o vzroku njene težave je odvrnila: "Želim si, da bi umrla! Želim si, da bi umrla!" "Zakaj? Kaj je narobe?" je vprašal oni. "Oh", odvrne Marian, "ta grozni plagiarizem." (10)

    Svoje probleme je zaupala doktorju Charlesu E. Stewartu, ki je kasneje (leta 1907) napisal pismo Ellen White, v katerem pa ni omenjal Marian: "Zaupanja vredna oseba mi je povedala, da se ti v pripravljanju svojih knjig prosto posvetuješ z deli drugih avtorjev; in da je včasih precej težko preurediti zadevo za tvoje knjige, ne da bi bralci spoznali, da so mnoge ideje vzete od drugih piscev." (12)

    Vendar je zadeva še nekako tekla, dokler se ni literarnemu osebju pridružila Fannie Bolton. Ellen je zapisala, da Fanni "večkrat govori z literarnim osebjem, posebej z Marian in ji meša glavo, tako da precej težko shaja z Marian." (13)

    Pogovori so tekli seveda glede podajanja akreditacij. Ko je Fanni govorila z Marian, sta pravzaprav ugotovili eno in isto stvar, le da je Fanni bila bolj zagreta. (14) Vendar pa, ko je Ellen stopila na prste Fanni si tudi Marian ni upala več jezikati. (17)

    Maja leta 1903 je bila Marian zaradi pljučnice hospitalizirana. Okrevala je, a ni pridobila več istih moči. Slabo je spala in imela slab apetit. Kmalu ni mogla več sedeti za pisalnim strojem in bila je zopet hospitalizirana. Od takrat naprej se ji zdravje, pogojeno z konflikti do plagiarizma in njegove velikosti, ni več izboljševalo. (19, 20)

    Da je Marian vprašanje plagiarizma nadvse mučilo pričajo tudi pisma EGW, ki je v tem času potovala po vzhodu. 9. oktobra leta 1904 se je Ellen vrnila, a tudi ona osebno ni mogla prepričati Marian, da bi jedla. (21) 25. oktobra 1904 je Marian umrla. Nekateri so trdili, da je umrla za tuberkulozo, a certifikat umrlega priča, da je umrla za anemijo, težka komaj 26 kg! 

 Zaključek:
Je mogoče, da je Marian videla izhod izpod situacije, ki je ni mogla tolerirati,
le skozi stradanje? Se je izstradala do smrti?

Rference

1. Adventist Review, 1 December 1904.
2. Eileen S. Lantry, Miss Marian's Gold (Mountain View, CA: Pacific Press Publishing Association, 1981).
3. Ellen G. White Estate, comp., The Fannie Bolton Story: A Collection of Source Documents (Washington, DC: General Conference of SDA, 1982), Ellen G. White to George A Irwin, 23 April 1900 (Letter 61-a); p. 93.
4. [Robert W. Olson], "How The Desire of Ages Was Written" (Washington, DC: Ellen G. White Estate, 23 May 1979), Marian Davis to William C. White, 29 March 1893; p. 24.
5. EGW, Selected Messages, 3 bks. (Washington, DC: Review and Herald Publishing Association, 1980), bk. 3, pp. 462-463.
6. [Olson], "How DA Was Written," EGW to Mary White, March 1889 (Letter 64-a), p. 22.
7. William C. White and Dores E. Robinson, "Brief Statements Regarding the Writings of Ellen G. White (St. Helena, CA: Elmshaven Office, August 1933), p. 16.
8. Vesta J. Farnsworth to Guy C. Jorgensen, 1 December 1921, p. 34.
9. Hugh Williams, Taped Interview, 18 June 1980, pp. 1-2.
10. Dudley M. Canright, Life of Mrs. E.G. White, Seventh-day Adventist Prophet: Her False Claims Refuted (Cincinnati: Standard Publishing Company, 1919), p. 204.
11. Farnsworth to Jorgensen, p. 34.
12. [Charles E. Stewart], A Response to an Urgent Testimony from Mrs. Ellen G. White, Concerning Contradictions, Inconsistencies and Other Errors in Her Writings [Often called "The Blue Book"] (private printing; preface, 1907), p. 81.
13. The Story, EGW to Children, 2 August 1896 (Letter 154), pp. 72-3.
14. Ibid., EGW to Ole A. Olsen, 5 February 1894 (Letter 59), p. 19.
15. Ibid., EGW to Marian Davis, 29 October 1895 (Letter 102), p. 43.
16. Ibid., EGW to John Harvey Kellogg, 20 December 1895 (Letter 106), p. 60.
17. Ibid., EGW to Willie C. White, 6 February 1894 (Letter 88), p. 30.
18. Ibid., EGW to Children, 2 August 1896 (Letter 154), p. 73.
19. Lantry, Miss Marian's Gold, p. 76.
20. Canright, Life of Mrs. EGW, p. 204.
21. EGW, Selected Messages, (1958), bk. 2, pp. 251-54.
22. Adventist Review 81 (1 December 1904), p. 23.
23. White and Robinson, "Brief Statement," p. 12.
24. The Story, Merritt G. Kellogg, "A Statement" (March 1908), p. 7.
25. Ibid., EGW to J. Edson White, 9 December 1895 (Letter 123-a), p. 54.
26. Ibid., Fannie Bolton to EGW, 5 July 1897; p. 84.
27. Walter T. Rea, The White Lie (Turlock, CA: M&R Publications, 1982).