Kako je nastala knjiga Veliki boj
Plagiarizem
- kraja intelektualne
lastnine, idej, fraz, ... pri čemer jih
sekundarni avtor predstavlja kot svoje
lastne in ne podaja njihovega
pravega izvora.
|
"Zatorej, glej, jaz sem
zoper tiste
proroke,
govori Gospod, ki kradejo besede moje drug drugemu. Glej, jaz sem zoper
proroke, govori Gospod, ki rabijo svoj jezik in pravijo: Govor Božji
je.
Glej, jaz sem zoper nje, ki prorokujejo sanje lažnjive, govori Gospod,
ki jih pripovedujejo in zapeljujejo ljudstvo moje s svojimi lažmi in z
bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in jim nisem zapovedal,
in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori Gospod."
(Jeremija 23:30-32)
|
Brez Ellen White danes ne bi bilo
adventizma,
a brez teologov, filozofov, pesnikov, doktorjev medicine in pred
Kristusom
ponižnih in znanja željnih kristianov ne bi bilo Ellen White, vsaj
kakršne
je adventizem pozna ne. Govorim o plagiarizmu, literarni kraji, katero
je prakticirala Ellen White in katero naj bi šele pozno v starosti, 6
let
pred smrtjo, priznala.
V
reviji Advent Review and Sabbath Herald
so večkrat govorili o plagiarizmu in v nekem članku iz prepoznega junija
leta 1980 pisali, da je Ellen nekoč nekomu priznala svoja nečedna
početja
in rekla, da mora odslej vsako njeno delo vsebovati opombe, v katerih
mora
pisati, od kod je bilo gradivo za njene knjige vzeto. Neki bralec je
napisal
reviji pismo in spraševal za datum, ko je bilo to neverjetno priznanje
izrečeno. Odgovor v osebnem pismu, ki ga ostala bralska populacija
ni
nikoli videla, se je glasil:
"Sprašujete
za datum, ko je Ellen White
podala navodila, da morajo biti avtorji citiranega besedila
vključeni
v opombe v njenih knjigah. To je bilo okoli leta 1909. Sprašujete
tudi,
v katerih knjigah je bilo to upoštevano. Edina knjiga, ki jo je to
doletelo,
je bila Veliki boj, ki je v prenovljeni izdaji leta 1911 vsebovala
opombe."
(The White Lie, Walter Rea, str. 49)
Don McAdams je na zborovanju
Glendale
Committea
(Ellen G. White and Her Sources - tapes of 28-29 Jan. 1980) izjavil:
"Če
bi vsak odstavek v Velikem boju
pravilno
vseboval opombo vira z ustaljeno prakso in torej priznal avtorstvo tam,
kjer se priznati mora, potem bi to bil skoraj vsak odstavek."
(vzeto iz knjige
The White Lie,
Walter Rea)
Za
tiste, ki še vedno ne morejo
verjeti,
da knjige Ellen White niso odraz njene razsvetlitve s strani Boga, bodo
verjetno precej šokirani, ko bodo brali naslednje odstavke, saj jim je
cerkev predolgo prikrivala resnico!!
Willi White, sin Ellen
White, je 30.
oktobra
leta 1911 na pot novi izdaji Velikega boja (1911) izjavil:
"V
stari izdaji je bilo podano več
kot
700 bibličnih referenc, a le malo zgodovinskih referenc je
vsebovalo
podatek, od kod so bile vzete ali citirane . V novi izdaji pa bo bralec
našel več kot 400 referenc od 88. avtorjev."
(Žal so številke prav
zapisane !!)
Povedal
je tudi to, da so nekatere citate
v novi izdaji zamenjali z novimi, "močnejšimi", avtorjev nekaterih
citatov
pa sploh niso našli, "vendar gre tu na srečo le za nekaj deset ali več
manj pomenbnih citatov".
(Selected
Messages, Book 3,
Appendix
A;
CD Rom: Published EGW
Writings,
1994)
O originalnosti spisov Ellen White
njen sin
priča
tudi v osebnem pismu:
"V
zgodnjih dneh njenega dela je mati
obljubila
modrost v selekciji izmed rokopisov drugih, ... da bi ločila
dragulje
resnice od navlake napak. Vsi smo videli kako se je to izpolnilo, a
kljub vsemu, ko mi je povedala za to, me je posvarila, naj tega ne
povem
drugim."
(The Sources of
The Great
Controversy,
Adventist Review, 23.feb. 1984, p.5)
Zaključek:
Sveto
pismo jasno govori o tem, kakšno je
Božje
mnenje o takem početju, Adventisti pa skušajo opravičiti Ellen s
trditvijo,
da v tistem času, po tistih zakonih, ne bi bila kriva plagiarizma ... A
za sojenje duhovnih stvari prepustimo sodbo Svetemu pismu:
"Zatorej,
glej, jaz sem zoper tiste
proroke,
govori Gospod, ki kradejo besede moje drug drugemu. Glej, jaz
sem
zoper proroke, govori Gospod, ki rabijo svoj jezik in pravijo: Govor
Božji
je. Glej, jaz sem zoper nje, ki prorokujejo sanje lažnjive,
govori Gospod, ki jih pripovedujejo in zapeljujejo ljudstvo moje s
svojimi
lažmi in z bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in
jim
nisem zapovedal, in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori
Gospod."
(Jeremija
23:30-32;
preberite
tudi do konca poglavja)
Naslednja svtopisemska vrsta kot da
bi
govorila
o Ellen!
"Naj
vas torej ne sodi kdo v jedi ali pijači,
ali glede praznika ali mlaja ali sobote; to vse je senca
prihodnjih
reči, telo pa je Kristusovo. Nihče naj vas ne pripravi ob zmagovalcev
plačilo
s tem, da svoji volji ugaja v ponižnosti in češčenju angelov,
ko
se
peča s tem, česar ni videl, ker ga za nič napihuje mišljenje mesa
njegovega,
in ker se ne drži Glave, ... Če ste torej umrli s Kristusom
začetnim
naukom sveta, zakaj se, kakor da bi še v svetu živeli, pokorite
poveljem:
"Ne dotakni se, in ne pokusi, in ne potipaj!" (kar je vse v
pogubo
določeno po rabi) po zapovedih in naukih človeških?
To ima sicer
videz modrosti v svojevoljni službi Božji in ponižnosti in
neprizanesljivosti
proti telesu, a nima nič vrednosti in služi le v zadovoljitev mesa."
(Kološanom
2:16-23)
|
