Ta stran je namenjena predstavitvi druge strani adventizma, ki je na prvi pogled nevidna in neznana širšemu krogu ljudi. Ta stran ni napad na cerkev, predstavlja le drugačen način razmišljanja in drugačen pogled na problematiko nekaterih doktrin v adventistični cerkvi. Članki so v večini prevod iz angleščine - glej povezave.







indexs3
 
    K A Z A L O

O adventizmu na splošno
Splošno o ozadju nastanka cerkve ASD
Katera je edina prava cerkev, kateri cerkvi pripadam ter o cerkvi ostanka

Ellen Guld White - prerokinja

Ellen White in njena vloga v cerkvi ASD
EGW je prepovedala nošenje nakita, fotografije govorijo drugače
Zdravstveno poročilo o Ellen White

Ali lahko prerok izjavi kaj takega?
Nekaj izjav EGW, ki direktno nasprotujejo Bibliji
Lažna prerokba iz leta 1856
Vizija planetov in njihovih lun
Prepovedane reči v Adventizmu
Amalgamiranje med rasami
Samozadovoljevanje
Preganjanja kristjanov v zadnjih dneh
Obešanje darov na božična drevesa v cerkvi

Resnično dano od Boga?
"Clear Word Bible" - Adventistična verzija Biblije
O knjigi "Veliki boj"
O knjigi "Hrepenenje vekov"
O knjigi "Pot h Kristusu"
Plagiarizem - Je Daniel March služil kot obsežen izvor za knjige EGW?
Plagiarizem - Sta Conybeare in Howson služila kot obsežen izvor za knjige EGW?
Ali zdravstvena reforma res izvira iz vizij EGW?
Fannie Bolton - izpoved literarne asistentke EGW
Marian Davis - izpoved literarne asistentke EGW

Nekatere doktrine bolj podrobno
Doktrina o zaprtih vratih in doktrina o svetišču
Za Adventiste so nekatere jedi nečiste in nesprejemljive za uživanje
Doktrina o Desetini

Posvečevanje sobote - da ali ne?
1. Prvotni kristjani niso posvečevali tedenske sobote

2. Je bil Sabat ustvarjen že ob začetku sveta in ali se je res posvečeval že od Adama in Eve?

3. Ali moramo posvečevati Sabat, ker so Božje zapovedi večne in nespremenljive?

4. Ali Nova Zaveza razveljavlja ali potrjuje Staro Zavezo?

5. Je bil Sabat res dan za vse ljudi?

6. Je rimokatoliška cerkev s Konstantinom leta 321 res spremenila posvečevanje sobote v nedeljo?

7. Se bo res Sabat posvečeval na Novi zemlji kot je zapisano v Izaiji v 66. poglavju?

8. Je v 10. zapovedih res vse kar je potrebno vedeti za človekovo moralno življenje?

9. So Sabat obhajali Jezusovi učenci tudi po njegovi smrti?

10. Je Sabat res znamenje večne zaveze?

11. Pavel je obhajal Sabat vsaj 81.krat. Mar to ne dokazuje, da je tedenski Sabat še vedno v veljavi?

12. Mar niso kristjani prevzeli posvečevanje nedelje od poganskega kulta Miter?

13. Mar ne dokazuje Matevž 5:17-18, da dokler ne preideta nebo in zemlja, niti črka ne bo izginila iz zakona in zato Sabat še vedno velja?

14. Mar Hebrejcem 4. poglavje ne dokazuje, da sobota še vedno velja?

15. So res nekatere vrstice v Svetem pismu napačno prevedene iz Grščine?

16. Mar tisti, ki obhajajo nedeljo namesto sobote, častijo sonce?

17. Mar ni Jezus v naprej videl, da bodo kristjani v 20. stoletju obhajali Sabat?

18. O soboti kot prispodobi duhovnega počitka in evangelija

Osebne izpovedi in pisma
Dirk Anderson
Robert K. Sanders

Razno
  Pogosto zastavljena vprašanja
  Povezave
  Kontakt









 
Ali se bo na novi zemlji posvečevala / obhajala sobota?


ADVENTISTIČNE TRDITVE:
-Zveličani bodo prihajali pred Božji prestol vsako soboto, da mu izkažejo čast, pa tudi ob vsakem novem mesecu (mlaju), da bi jedli sad z drevesa življenja.
(TNSP, KAC-LJ, 1967)
 
Osnova za takšno trditev je vrstica iz Stare zaveze:
"In zgodi se, da bo od mlaja do mlaja in od sobote do sobote prihajalo vse meso molit pred mene, pravi Gospod." (Izaija 66:23 Ch)

Imamo pa tudi vrstico v Novi zavezi, ki govori popolnoma drugače:
"Naj vas torej ne sodi kdo v jedi ali pijači, ali glede praznika ali mlaja ali sobote; to vse je senca prihodnjih reči, telo pa je Kristusovo."
(Kološanom 2:16-17)


Adventisti trdijo:


Kološanom 2:16 Izaija 66:22
Sabat definitivno NI tedenska sobota definitivno JE tedenska sobota
Mlaj definitivno JE praznik definitivno NI praznik


Adventisti trdijo, da v 66. poglavju Izaije ne gre za ceremonialni mlaj, temveč beseda 'mlaj' ponazarja začetek meseca. Poglejmo kontekst Izaijeve knjige že v 56. poglavju:

Izaija 56:4-7
"Zakaj tako govori Gospod ..., ki spoštujejo sobote moje in volijo to, kar mene veseli, in trdno drže zavezo mojo: njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.
Inozemce pa, ki so se pridružili Gospodu, da mu strežejo in da ljubijo ime Gospodovo, da mu bodo hlapci: kdorkoli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže zavezo mojo, nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na oltarju mojem. Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom."

Izaija 65:23
"Trudili se ne bodo brezuspešno in rodili ne bodo otrok za naglo smrt; kajti seme bodo blagoslovljenih od Gospoda in njih zarod ž njimi."
 

Analiza:
1. Gospod sam pravi, da bodo tisti Izraelci in tisti Inozemci (pogani), ki se drže sobote in hkrati trdno (mišljeno v celoti) drže zavezo z Bogom, lahko naselili hišo Gospodovo (na novi zemlji). Nadalje Izaija pravi, da se bodo vršile žgalne in klalne daritve (na novi zemlji). V 65. poglavju celo pravi, da bodo stanovalci nove zemlje imeli potomce!

2. Če torej Izaija v 56. poglavju govori o Stari zavezi in žgalnih in klalnih daritvah, potem je zelo očitno, da tudi v 66. poglavju govori o ceremonialnem mlaju in NE o prispodobi o začetku vsakega meseca.

Problemi, ki se tu pojavijo so naslednji:
- Zaradi Izraelske neposlušnosti je bila kasneje stara zaveza razveljavljena (mar tega Izaija ni videl v naprej?)

- Četudi bi nam nekako uspelo reči, da je odpravljen samo tako-imenovani ceremonialni zakon, in ne kompletna zaveza, še vedno ostaja vprašanje žgalnih in klalnih daritev, za katere sami adventisti pravijo, da so odpravljene, ker so del tako-imenovanega ceremonialnega zakona, a se očitno pojavijo na novi zemlji

- prav tako se pojavi problem mlaja iz 66. poglavja, ki je tudi del domnevnega ceremonialnega zakona

- naslednji problem so tu otroci oziroma zarod, ki naj bi se rodil na novi zemlji (Jezus sam pravi: "Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih." (Matevž 22:30)

- vzporeden problem je tu še meso iz 66. poglavja, ki ga Jezus sam spet očitno pohodi:  "To pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti." (1. Korinčanom 15:50 Ch)


Rešitev?
Čeprav so bili pisci Biblije navdihnjeni, niso vedno citirali Gospoda, temveč so včasih padli pod vpliv tradicije ali pisali iz perspektive njihove kulture in običajev.

Zaključimo lahko le dvoje:
* ali Izaija ne govori o 'novi zemlji' kot o zemlji, katero naj bi naselili pravični po Kristusovem drugem prihodu; kar je malo verjetno in težko dokazljivo
* ali pa ta del pisma ni navdihnjen od Boga in je 'Izaija', če pisca sploh lahko tako imenujemo, enostavno udaril mimo ...

Slednje je zelo verjetno:
    "Izaija se je rodil okrog leta 770 pred Kristusom ... in opravljal preroško službo do nekje 701. leta pred Kristusom. ... Sam je oznanjal Božjo besedo pretežno ustno, pisno izražanje prerokb je bilo njegovo drugotno delovanje.
    Izaijeva prerokba je sestavljena iz več plasti. Vsi govori v njej niso neposredno Izaijevi in niso razvrščeni tako, kot so bili povedani. Ob Izaijevih govorih so tudi govori, ki so jih po njegovih besedah sestavili učenci. ...
    Njegovo prerokbo delimo na tri plasti. Prva plast so poglavja od 1-39. V teh poglavjih se prerokbe nanašajo na konkretne zgodovinske okoliščine, opremljene so tudi z naslovi in kronološko zvrščene. Pripisujemo jih Izaiju samemu ...
    Druga plast so poglavja 40-66. Tu so prerokbe precej drugače zasnovane: nimajo ne naslovov ne datumov ne zgodovinskih in kronoloških podatkov. ... Iz njih vejejo drugačna duhovnost in drugačne časovno - zgodovinske okoliščine kot v prvih. V nobeni prerokbi ni prikazan konkreten zgodovinski položaj; to je bilo Izaiju vedno povod za izrekanje prerokb. Slog je tako različen od prejšnjih, da upravičeno govorimo o drugem Izaiju. ...
    Tudi ljudstvo, kateremu prerok govori, živi v drugačnih okoliščinah, kot jih razberemo iz poglavij 1-39. Ljudstvo trpi in preživlja hude dni, zato ga prerok tolaži. Vse to močno spominja na babilonsko sužnost, zato je v teh prerokbah toliko govora o rešitvi, novi dobi, miru itd. Po splošnem prepričanju strokovnjakov teh prerokb ni povedal prerok Izaija, ki je živel v 8. stoletju pred Kristusom,temveč neznan prerok, ki je deloval med ljudstvom v babilonski sužnosti, zato imenujemo drugo plast Devtero Izaija (gr. devteros - drugi) - Drugi Izaija. ...
    Strokovnjaki pa so kmalu spoznali, da ta plast miselno ni enotna in da je treba od nje ločevati poglavja 56-66. Ta naj bi napisal čisto drug človek, kot ostala poglavja druge plasti. Iz teh zadnjih poglavij odseva tudi drugačno časovno - zgodovinsko ozadje kot iz prejšnjih poglavij. Ljudstvo je spet v Palestini. Jeruzalem je spet pozidan. Iz prerokb ne veje več neutešljivo hrepenenje po osvoboditvi in vrnitvi v domovino, kot veje iz začetnih poglavij druge plasti. Stvarilca teh prerokb imenujemo priložnostno Trito Izaija (gr. tritos - tretji) - Tretji Izaija. ... Poglavja imajo torej malo skupnega s prejšnjimi in tvorijo samostojno književno celoto. Ker pa jih je Judovsko izročilo imelolo vseskozi za Izaijeva, jih skupaj z drugimi poglavji imenujemo kratko Izaija, čeprav književna kritika danes ugotavlja, da so poglavja 56-66 zbirka različnih dodatkov in popravkov, ki so jih ustvarili različni avtorji v različnem času in so bila šele pozneje pridružena Izaijevi prerokbi."
(Svetopisemske osnove, France Rozman, str. 83-86)