ADVENTISTIČNE TRDITVE:
-V starih časih je Bog dal svojemu ljudstvu tri različne zakone:
    *državljanski,
    *obredni in
    *moralni zakon ali Deset zapovedi
### Državljanski zakon je določal mnoga vprašanja v zvezi z obstojem izraelskega ljudstva kot posebnega naroda. V okvir tega zakona so spadale uredbe o raznih prestopkih, o sodnem postopku itd. S propadom izraelske države v prvem stoletju po Kristusu so prenehali veljati tudi ti zakoni.
### Obredna ali ceremonialna postava je določala, katere daritve morajo prinašati Izraelci za posamezni primer prestopka. S to postavo so bili določeni tudi prazniki, ki so jih morali Izraelci praznovati razen sobote kot tedenskega dneva počitka. Obredna postava je bila začasnega pomena. Daritve in prazniki, ki jih je predpisovala ta postava, so boli simbol Kristusove službe in njegove žrtve na križu. Ko je Jezus umrl na križu, ni bilo več potrebno prinašati živalske daritve, a s tem so prenehale veljati tudi uredbe, ki so jih predpisovale.
### Moralni zakon ali Deset zapovedi so Božji zakon, ki je bil dan našim prastaršem že v raju, a obnovljen je bil na Sinajski gori (2.Moj. 20:1-17). To je večen, popoln in nespremenljiv zakon, zakon, ki nam razodeva Božjo voljo in značaj ter določa, kakšen mora biti naš odnos do Boga in bližnjih.
(TNSP, KAC-LJ, 1967)
 
 

Pa poglejmo, ali karkoli od tega drži:
Besedni zvezi 'moralni zakon' in 'ceremonialni zakon' ne obstajta v Bibliji; obstaja samo en zakon (z moralnimi, pravnimi, ceremonialnimi, civilnimi in preroškimi aspekti)

Adventisti so razdelili zakon z namenom opravičiti obhajanje Sabata - tedenske sobote. Da je zakon res eden in nedeljiv lahko razberemo iz konteksta 2. Mojzesove knjige od 19. do 31. poglavja, kjer je bil zakon dan Mojzesu, kot zaveza med Njim (Bogom) in Izraelskim ljudstvom; in kjer delitev zakona nikjer ni nakazana ali omenjena.

Ali obstajajo ceremonialni in moralni aspekti v 10. zapovedih? Odbovor je očitno DA.
Ali obstajajo ceremonialni in moralni aspekti v tako-imenovanem ceremonialnem zakonu? DA!
Jasna meja med domnevno delitvijo zakona ni začrtana. Sobotarji največkrat citirajo četrto zapoved iz dekaloga - in jo predstavijo kot osnovo za obhajanje sobote, kljub temu pa selektivno (beri: ne citirajoč v celoti) navajajo vrstice iz tako-imenovanega ceremonialnega zakona, ko želijo povedati, kako naj se obhaja. Tako naprimer delno navajajo 3. Mojzesovo 23:32, da bi pokazali, da je potrebno Sabat obhajati od zahoda do zahoda, čeprav je kontekst tega sestavka pisan za slavnostni dan sprave, ki je del tako-imenovanega ceremonialnega zakona.

Zapoved o obhajanju tedenske sobote najdemo tudi v 2. Mojzesovi 31:15:
"Šest dni naj se opravlja delo, a dan sedmi je sobota slovesnega počitka,
sveta Gospodu; kdorkoli opravlja kak posel sobotni dan, mora umreti."
Tako-imenovani moralni del (mora umreti) in ceremonialni del (sobota slovesnega počitka) sta tu nerazdvojivo povezana.

V Dekalogu tudi ne najdemo zapovedi o zbiranju vernikov z namenom čaščenja, jasno je razvidno le to, da je po Dekalogu potrebno delati šest dni in v soboto počivati. Če hočemo kristjanom povedati, da naj se zbirajo, moramo spet iskati potrditev zunaj Dekaloga. Če moramo tako uporabljati 'ceremoniali zakon', da definiramo 'moralni zakon', kako lahko potem potegnemo mejo med njima po takih metodah definicije, kot jo adventisti podajajo?

Sveto pismo je zelo jasno glede tega, da obstaja samo en zakon. Poglejmo Nehemijo 8. poglavje:
Iz konteksta tega poglavja je razvidno, da Izraelci od Jozueta niso poslušali (in vršili) besede Božje, ko so sedaj končno odprli sledečo knjigo:
-knjigo zakona Mojzesovega (Nehemija 8:1)
-postavo (Nehemija 8:2-3)
Opazimo, da gre govor o isti knjigi, čeprav z različnimi nazivi!

Naslednje vrstice so prav tako zanimive, saj se za isto knjigo uporabljajo drugačni izrazi:
postava
knjiga zaveze,
knjiga postave,
knjiga zakona Mojzesovega
knjiga Mojzesovega zakona,
knjiga postave Mojzesove,
knjiga postave Gospodove

2. Mojzesova 24:7
"In vzame knjigo zaveze in bere, da sliši ljudstvo. In rekli so: Storiti hočemo vse, kar je govoril Gospod, in pokorni bodemo."

5. Mojzesova 28:58-61; 29:21; 31:24-26
"Ako ne boš pazil, da izpolniš vse besede te postave, zapisane v tej knjigi, ... tedaj pripravi Gospod tebi in zarodu tvojemu čudovite nadloge, nadloge velike in dolgotrajne, hude in dolge bolezni. In pošlje nadte zoped vse kužne bolezni egiptovske, ... tudi vse bolezni in vse nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, ..."
"In Gospod ga odmeri v nesrečo izmed vseh Izraelovih rodov, soglasno z vsemi kletvami zaveze, zapisane v tej knjigi postave."
"Ko pa je Mojzes zapisal besede te postave v knjigo in je končal, zapove levitom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, rekoč: Vzemite to knjigo postave in jo položite ob strani skrinje zaveze Gospoda, svojega Boga, in tam naj ostane kot priča zoper tebe, Izrael."

Jozue 1:8; 8:31-34
"Ta knjiga postave ..."
"... kakor je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, ... napiše na kamene opis Mojzesovega zakona, ... in potem je čital vse besede postave, blagoslov in prokletje, vse, kakor je pisano v knjigi postave ..."

2. Kraljev 14:6; 22:8; 23:2,21
"... kakor je pisano v knjigi postave Mojzesove ..."
"... Knjigo postave sem našel v hiši Gospodovi..."
"... in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi."
"... kakor je pisano v tej knjigi zaveze."

2. Letopisov 17:9; 34:14-15; 34:30
"In učili so po Judovem, imajoč s seboj knjigo zakona Gospodovega, ..."
"... knjigo postave Gospodove, dane po Mojzesu... Našel sem knjigo postave v hiši Gospodovi."
"... vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi."

Nehemija 9:3
"... v knjigi postave Gospoda, svojega Boga, ..."
 

Pod katero postavo smo in kako jo izpolniti?
(Galatom 3:23-25)
"Preden je pa prišla vera, smo bili pod postavo, ki nas je stražila, zaklenjeni za vero, ki se je imela razodeti.
Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.
A ko je vera prišla, nismo več pod voditeljico."
OPAZITE, DA JE VODITELJICA V EDNINSKI FORMI!

(Rimljanom 10:4)
"Kajti konec postave je Kristus, da prejme pravičnost vsak, ki veruje."

 (Rimljanom 8:2)
"Zakaj postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti."

(Galatom 6:2)
"Drug drugega nosite bremena, in tako izpolnite postavo Kristusovo"

Torej nismo več pod Mojzesovo postavo, temveč pod Kristusovo! In kako jo izpolniti?
"Kajti vi ste poklicani na svobodo, bratje; samo naj svoboda ne bode za priložnost mesu, temuč po ljubezni služite drug drugemu. Zakaj vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tej le: 'Ljubi bljižnega svojega kakor samega sebe.'"
(Galatom 5:13-14, 18)

"... kdor ljubi drugega je izpolnil postavo. Kajti:
Ne prešeštvuj,
ne ubijaj,
ne kradi,
ne poželi,
in če je katera druga zapoved,
tale beseda jo obsega: Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.
Ljubezen bližnjemu ne napravlja hudega. Izpolnitev postave je torej ljubezen."
(Rimljanom 13:8-10)

Izraz, ki ga Pavel uporabi, ko pravi: jo obsega, je v grščini "anakephalaiomai" in se samo dvakrat uporabi v Novi zavezi (drugič v Efežanom 1:10 ... da vse zedini ...(Ch)) in se lahko prevede kot: 'sumira, sešteje v eno, ...'
Torej vidimo, da čeprav Pavel ne omeni sobote, je le-ta vsekakor zajeta. Tako človek pravilno izvršuje zapovedi dekaloga oziroma vseh 613 zapovedi že samo s tem, ko uboga vrhovni princip ljubezni, na kar Bog gleda kot na izpolnitev 'zakona'.
 

Čista in nečista hrana, pa o soboti - oboje ni del dekaloga, a se ga adventisti drže.
Na 131. strani knjige "Questions on Doctrine" (to je knjiga, ki je poizkusila postati zapis uradnih razlag doktrin cerkve ASD; nastala pa je kot produkt diskusije vrha adventistične cerkve z vrhunskim poznavalcem Biblije - Walterjem Martinom - in v skladu z dogovorom, da če bo cerkev natisnila to knjigo, potem jo Walter Martin ne bo označil za kult, a je žal razdelila cerkev na pol, saj se ogromno vernikov ni strinjalo z njo in so tiskanje ustavili) skratka, v tej knjigi je zapisano:

... da je ceremonialni zakon sedaj "odpravljen" in da "kristjan, ki se drži tega zakona ni blagoslovljen", temveč je "izgubil svojo svobodo". Kakorkoli že, adventisti se poizkušajo striktno držati vsaj dveh delov ceremonialnega zakona;
- tistega o desetini in onega, ki govori o
- čisti in nečisti hrani.

Nova zaveza pa je zelo jasna glede čiste in nečiste hrane (več o čisti in nečisti hrani na tej povezavi na naši strani):
Marko 7:18-19
"Pa jim reče, Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti? Ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi."

1. Timoteju 4:1-3
"Duh pa razločno pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove, vsled licemerstva lažigovornikov, ki nosijo vžgano znamenje v svoji vesti, ki branijo ženiti se in možiti in zapovedujejo zdrževati se jedil, katera je Bog ustvaril, da jih z zahvaljevanjem uživajo verni in ti, ki so spoznali resnico."


O desetini nekaj več na tej povezavi na naši strani, tu pa samo tole:
Ne vem, zakaj mi ni uspelo najti nobenega citata na to temo v knjigi "Temeljni nauki Svetega Pisma", katero naj bi predelal vsak novo pečen vernik cerkve ASD pred krstom? (izdala krščanska adventistična cerkev - Lj, 1967) Verjetno se stvari spreminjajo in posodabljajo, zato sem se odpravil na spletno stran najvišjega organa cerkve - Generalna Konferenca Adventistov Sedmega Dne. Tam sem želel pogledati v Cerkveni priročnik, povezava na .pdf datoteko je, datoteka sama pa je čudežno izginila (kakor tudi vse druge uradne izjave cerkve glede vseh mogočih stvari (drog, istospolnosti, abortusov,...) Kakorkoli, priročnik sem naložil z druge spletne strani. V njem piše na 33. strani (kjer so vprašanja pred krstom za novega člana cerkve, ki se mora z njimi strinjati, drugače pač ne more postati član):

9. Do you believe in church organization? Is it your purpose to worship God and to support the church through your tithes and offerings and by your personal effort and influence?
9. Ali zaupate cerkveni organizaciji? Ali je vaš namen častiti Boga in podpirati cerkev skozi vašo desetino in darove in z vašimi osebnimi napori in vplivi?

Kakorkoli, v neki publikaciji sem zasledil tole:
"Desetina je prav tako sveta kakor sobota" Nato se navaja 3. Mojzesovo 27:30:
"In vse desetine zemlje, od semena njive in od sadja dreves, so Gospodove: sveto je Gospodu."

Za tem v publikaciji seveda sledi nepogrešljiva Ellen White (CS, str. 66) "CS" stoji za "Counsels on Stewardship", omenjam za vse tiste, ki jih zanima, od kod so stvari v tej knjigi citirane, saj adventisti niso priložili seznama kratic in njihovih razlag:
"Ko je beseda o soboti in desetini, se uporabljajo iste besede ... Nova zaveza ne odpravlja odločbe o desetini kot tudi ne o soboti; potrjena je vrednost obeh in pojasnjen njun globok duhovni pomen."

Aha! Se pravi da po mnenju prerokinje Ellen White desetina velja zato, ker je tako kot sobota sveta Gospodu?!?

Poglejmo si nekaj svetih stvari:
sveta voda                4. Moj. 5:17
Salomonov tempelj   1. Kraljev 9:3
sveti leviti                 2. Letopisov 35:3
prvorojenci               4. Moj. 3:13
sveta gora                 Izaija 11:9
sveta zemlja              2. Moj. 3:5
sveta oblačila            2. Moj. 28:2
sveto ovnovo meso   2. Moj. 29:31-33
sveto sadje                3. Moj. 19:24
sveto mesto Jeruzalem Nehemija 11:1

Po tej logiki bi morali častiti vse te svete stvari, pa niti najsvetejše niso (niti sobota niti desetina):
Poglejmo pa si še najsvetejše ali presvete:
najsvetejši prostor v svetišču    2. Moj. 26:33
presvet oltar                            2. Moj 29:37
presveta daritev                       2. Moj. 30:10
presveti elementi svetišča         2. Moj. 30:28
presvete dišave                        2. Moj 30:34-36
presvete jedilne daritve            3. Moj. 2:3
najsvetejša hiša                       3. Moj. 3:8-10
 


Dudley M. Carnight (ki je kasneje zapustil adventistično cerkev in se odpovedal VSEM adventističnim doktrinam) je bil ta, ki je v letu 1876 predlagal plan desetinjenja v cerkvi Adventistov sedmega dne. Ellen White je s svojo vizijo potrdila njegov predlog, James White (mož Ellen White) pa je takrat spremenil svoje mišljenje o desetini iz leta 1861, kjer je desetino ovrgel. Od takrat naprej Ellen White ni nič več oviralo pred tem, da si ne bi izmislila kopice novih zakonov v zvezi z desetino.
Tu bom citiral nekatere izjave prerokinje Ellen White (opozorilo, nekatere izjave so zelo močne in podane zelo avtoritativno, a dejansko nimajo prav nobene osnove v Bibliji!!):

Pred molitvijo za bolne:
"Najprej se moramo pozanimati, ali bolni ni zadrževal desetine ali pa morebiti delal nered v cerkvi."
1021 U. T. (Unpublished Testimonies)

Desetina je Gospodova in tisti, ki to ignorirajo bodo kaznovani z izgubo njihovega nebeškega zaklada, če se ne spokorijo...
T9, 249-250.

Nihče ne more ostati v konferenčni ali cerkveni službi, če ne spoštuje načela - biti zgled v vračanju desetine.
ACP

To načelo dajanja ni prepuščeno trenutnemu razpoloženju. Bog nam je dal glede tega jasna navodila. Desetino in darove je določil kot našo dolžnost. Želi, da dajemo redno in načrtno. ... Vsak naj redno pregleda svoj dohodek, ki je Božji blagoslov, in loči deseti del za poseben sklad, svet Gospodu. ... Po odločanju desetine je potrebno od ostanka odločiti še darove, ustrezne 'blagoslovu, ki ti ga je podelil Bog'.
EGW, RaH, 9. maj 1893

Kakor je Gospod nekoč zahteval od Judov, zahteva tudi danes od svojega ljudstva, načrtno dajanje desetine sorazmerno zaslužku.
T3, str. 405

Nihče ne bo prišel v nebesa, čigar značaj je omadeževan s sebičnostjo. Zato nas Gospod na tem svetu izkuša, odstopajoč nam materialne dobrine, da bi upravljaje z njimi pokazali, ali smo vredni, da se nam zaupajo tudi večno zakladi.
CS, str. 22

Del, ki ga je Bog pridržal zase, se ne sme uporabiti za katerikoli drug namen razen za to, za kar je On določil. Nihče naj se ne čuti tako svobodnega, da uporablja desetino po svoji lastni presoji. Nihče je ne sme uporabiti zase v nekih nujnih primerih ali jo nameniti za nekaj, kar ima on za pomembno, pa celo ne za to, kar ima on za Gospodovo delo.
T9, 247

Zelo preprosto, za naše ljudstvo mi je bilo dano določeno sporočilo. Ukazano mi je bilo, naj povem, da grešijo, če desetino namenijo za različne cilje, ki so sami po sebi sicer dobri, niso pa cilji, za katere je Gospod rekel, da se naj desetina uporablja. Ti, ki tako uporabljajo desetino, se oddaljujejo od Gospodovega namena.
T9, str. 248

Mnogi ne bodo blagoslovljeni, vse dokler se ne spokorijo glede desetine, ki so jo zadrževali!
Counsels of Steward, p. 87

Učite otroke dajati desetino in darove - Ne samo, da Gospod zahteva desetino kot svojo, ampak nam tudi govori, kako naj se zbira Zanj. ... Starši in otroci so tu vključeni.
The Adventist Home, p. 389

Sedaj pa poizkusimo najti odgovor glede desetine:
"Ali glej, sinovom Levijevim sem dal vse desetine v Izraelu v dediščino za njih službo, s katero mi strežejo, za službo pri shodnem šatoru." (4. Mojzesova 18:21)
Jasno torej vidimo, kdo, komu in zakaj je bila dana desetina, veliko več si preberite na povezavi.

Popolnoma nobenih Bibličnih dokazov ni, da bi kristjani dajali desetino krščanskemu duhovništvu, ali da bi se to zahtevalo.
Krščanski duhovniki (ali pastor) nimajo Božje odobritve pobirati desetino od vernikov.
Krščanski duhovnik (ali pastor) je za svoje delo upravičen do plačila, vendar ne do desetine iz Mojzesovega zakona:
"Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog."
(2. Korinčanom 9:7)
 

Iz vseh teh tekstov je razvidno, da Adventisti sami omejujejo svojo svobodo v Kristusu s prostovolnim ujetništvom ceremonialnim predpisom, zaradi teorije o razdeljenem zakonu, kar je Ellen White izdatno podpirala v svojih spisih. Poglejmo si nekaj njenih citatov:

Sveto pismo je tako zelo jasno glede tega:
komu je Mojzesov zakon dan (Izraelcem in njihovim potomcem),
kdaj je dan (430 let po zavezi z Abrahamom)
in do kdaj je bil v veljavi (do prvega prihoda Kristusa oziroma natančneje, stopi v veljavo ob njegovi smrti).