Pogled z druge strani na cerkev Adventistov Sedmega Dne

ADVENTISTIČNE TRDITVE:
-Božji zakon je bil znan očakom pred Mojzesom ... (TNSP, KAC-LJ, 1967)
-Pred Mojzesom ni bil napisan zakon, toda to ne pomeni, da ni bil znan ... (TNSP, KAC-LJ, 1967)
-Pisani zakon pred Mojzesom ni bil niti potreben. (TNSP, KAC-LJ, 1967)
-V Mojzesovem času je Bog svečano obnovil svoj zakon na Sinaju. (TNSP, KAC-LJ, 1967)

SVETO PISMO:
10 zapovedi in Sabat niso obstajali pred Mojzesovim izhodom iz Egipta

Nikjer v 1. Mojzesovi knjigi ne zasledimo zapovedi o obhajanju sobotnega dne, niti besede "Shabbath".
Mojzes jasno pove, da z očaki podobna zaveza ni bila sklenjena nikoli prej:
5. Mojzesova 5:2-3 (Ch)
"Gospod, Bog naš, je sklenil z nami zavezo na Horebu. Ne z očeti našimi je
sklenil tole zavezo, ampak prav z nami, ki tu smo danes vsi in živimo."

Prvi zapis o soboti (Shabbath) najdemo šele po izhodu iz Egipta v 2. Mojzesovi knjigi v 16. poglavju v 23. vrsti. Naslednji vrsti pa kažeta na zmedenost Izraelcev zastran novega tedenskega praznika:
2. Mojzesova 16:22
"In zgodi se šesti dan, da nabero kruha dvakrat toliko...
In pridejo vsi prvaki občine povedat to Mojzesu."
2. Mojzesova 16:27
"Zgodi pa se sedmi dan, da so šli nekateri izmed ljudstva nabirat..."

Iz vsega tega lahko zaključimo, da pred izhodom iz Egipta nihče ni obhajal sobote. To potrjuje tudi:
Ezekiel 20:10-13
"In storil sem, da so šli iz Egipta, in sem jih pripeljal v puščavo.
In dal sem jim postave svoje in jim oznanil sodbe svoje, po katerih
bo živel človek, če jih izpolnjuje. Pa tudi sobote svoje sem jim dal,
naj bodo znamenje med menoj in njimi, ..."

Sobotarji trdijo, da je Sabat v Ezek. 20:10-13 v množinski formi in se zato ne more nanašati na tedensko soboto. Napačno: Tedenska sobota je v množinski formi tudi v 2. Mojzesovi 31:13 (vendar glej kontekst vrst 12-18):
"In Gospod je dejal Mojzesu rekoč: Ti pa govori sinom Izraelovim in reci: Sobote moje res spoštujte, ker znamenje so med menoj in med vami po prihodnjih rodovih vaših, da veste, da sem jaz Gospod, ki vas posvečujem. Imejte torej v čislih dan počitka, ker je svet za vas; kdorkoli ga oskruni, mora umreti; kajti kdorkoli bi delal kako delo v njem, ta duša bo iztrebljena izmed ljudstva svojega. Šest dni naj se opravlja delo, a dan sedmi je sobota slovesnega počitka, sveta Gospodu; kdorkoli opravlja kak posel sobotni dan, mora umreti. Zato naj ohranijo sinovi Izraelovi soboto, da praznujejo počitek po prihodnjih rodovih svojih, kot večno zavezo. Znamenje je to med menoj in med sinovi Izraelovimi na veke; zakaj v šestih dneh je naredil Gospod nebo in zemljo, dan sedmi pa je počival in se poživil. In dal je Mojzesu, ko je nehal govoriti ž njim na gori Sinaju, dve plošči pričevanja, kameni plošči, popisani s prstom Božjim."

Bog je predstavil soboto in zapovedi šele na Sinaju, ni jih 'svečano obnovil', kot pravijo adventisti:
Nehemija 9:13-14
"In prišel si doli na goro Sinaj in govoril si z njimi iz nebes ter jim dal pravične sodbe in
zakone resnične ter dobre postave in zapovedi; in znano si jim storil sveto soboto
svojo in jim zapovedal zapovedi in postave in zakon po Mojzesu, hlapcu svojem."

Nikjer v Bibliji ni zapisano ali vsaj nakazano, da bi kdorkoli pred izhodom
Izraelcev iz Egipta obhajal Sabat; a vendar so bili patriarhi očitno inštruirani o:
    daritvah:        1. Mojzesova 4:3-4
    oltarjih:          1. Mojzesova 8:20
    duhovnikih:    1. Mojzesova 14:18
    obrezi:           1. Mojzesova 17:10
    poroki:          1. Mojzesova 2:24 in 34:9
ZAKAJ BOG NE BI VSAJ OMENIL "VELEPOMEMBNE" ZAPOVEDI O SOBOTI?

Adventisti trdijo, da ker je v 1. Mojzesovi knjigi 2:2-3 Mojzes zapisal,
da je Bog sedmi dan počival in posvetil ta dan, je zato moral počivati tudi človek...
Kar pa 1. Mojzesova 2:2-3 resnično pravi je to:
"In dodelal je Bog sedmi dan delo svoje, katero je bil storil,
in počival je sedmi dan od vsega dela svojega, ki ga je bil storil.
In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil,
ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil."

    #Opazimo, da je Bog najprej počival, PO TEM pa ga je blagoslovil.
    To dokazuje, da Sabat ni bil v veljavi že v nebesih pred kreacijo zemlje.

    #Sveto pismo nikjer jasno ne pravi, kdaj natančno je Bog dan posvetil,
    pravi le, da se je to zgodilo po tem, ko je počival.

    #Četudi bi Bog posvetil sedmi dan že v Raju, pa Bog kljub vsemu ni nikomur ukazal počivati
    na sedmi dan v Raju, saj ni popolnoma nobenih dokazov, da bi kdorkoli pred izhodom
    iz Egipta obhajal Sabat.

    #1. Mojzesova 2:2 nam pove razlog, ne pa čas, ko je Bog posvetil Sabat.

    #1. Mojzesova knjiga je bila napisana v času, ko je živel Mojzes in ni bila napisana pred njim.

    #Sabat ni bil posvečen na sedmi dan obstoja zemlje, temveč je primer anahronizma.
    (anahronizem - iz gr., pregrešek zoper čas, zmota v časovnem redu, časovna neskladnost, ... ST, ZOM 1963)

Poglejmo si nekaj primerov anahronizma:

    -1. Mojzesova 3:20 "In Adam je dal ime ženi svoji Eva, zato, ker je ona mati vseh živečih."
    (To je bilo rečeno pred rojstvom Kajna, ko Eva še ni bila mati)

    -1. Mojzesova 4:20-21 "In Ada rodi Jabala; ta je bil oče prebivajočih v šatorih in pastirjev.
    In ime brata njegovega je bilo Jubal; ta je bil oče vseh, ki se pečajo s strunami in piščalmi."
    (Tudi to je bilo rečeno pred rojstvom teh množic)

    -1. Mojzesova 10:4-5 (takrat še ni bilo različnih jezikov in različnih narodov)

    -1. Mojzesova 2:24 (takrat še ni bilo mater in očetov; nekatere Biblije končajo poglavje kar z
    vrsto 23 - dodatek je očiten Mojzesov komentar izvora običaja poroke v njegovem času)

    -1. Mojzesova 2:10-14 Mojzes omenja pokrajino Kuševo, ki je bila običajno ime za Egiptovsko deželo v
    Mojzesovem času. Mojzesova lastna žena je bila iz pokrajine Kuševe... Čeprav je bil Rajski vrt verjetno
    stacioniran tu, pa se zdi, da Mojzes opisuje to dejstvo v izrazoslovju iz po-potopne, njegove perspektive.

    #Ko je Mojzes tako pisal Izraelcem prvo knjigo, je predstavil razlog posvečevanja sobotnega dne
    na račun stvarjenja, čeprav tega ni dokončno razodel vse do dogodkov zabeleženih v njegovi drugi knjigi.
2. Mojzesova 20:8-11
"Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ... Zakaj v šestih dneh je
ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih,
in sedmi dan je počival; zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil."

Tako je očitno, da sta vrstici v 1. Mojzesovi 2:2-3 le Mojzesov komentar.

Naslednje zanimivo dejstvo je to, da se vsak dan stvarjenja konča z istimi besedami:
"In bil je večer in bilo je jutro dan prvi"
"In bil je večer in bilo je jutro dan drugi"
"In bil je večer in bilo je jutro dan tretji"
"In bil je večer in bilo je jutro dan četrti"
"In bil je večer in bilo je jutro dan peti"
"In bil je večer in bilo je jutro dan šesti"
Vsak dan, RAZEN SEDMI DAN !!!

Zakaj je temu tako? Zato, ker je bilo ustvarjanje končano s šestim dnem. Počitek sedmega dne bi se nadaljeval v neskončno, če človek ne bi prestopil edine prepovedi, ki jo je določil Bog za prva človeka. Ko je človek prekršil prepoved, je izšel iz počitka - izšel je iz 'sedmega dne'. Sedaj je moral Bog zopet pričeti z delom, da bi vrnil človeka v njegov počitek. Jezus sam pravi :
"Oče moj dela doslej, tudi jaz delam" (Janez 5:17) Povedano v kontekstu, Jezus je rekel, da tako on kot njegov Oče delata v soboto...