Rodil sem se v Orlandu, Floridi, v adventistični bolnišnici... 16 let sem hodil v adventistične šole. Že od zgodnjih dni sem bil učen o unikatnih adventističnih doktrinah. Učili so me o nedeljskem zakonu in o tem, kako se bodo katoliki in protestanti združili in preganjali tise, ki posvečujejo soboto. Učili so me prav tako o Božji prerokinji Ellen White... Ko sem malce zrasel sem izvedel za preiskovalno sodbo in troangelsko sporočilo. Živel sem v konstantnam strahu, mešanem z pričakovanjem. Bal sem se preganjanja, a ob enem veselo pričakoval Kristusov prihod. Vsi so mi govorili, da lahko Kristus pride v roku enega leta ali dveh, včasih so postavljali tudi datume in postal sem zaskrbljen...

Pri odraščanju so me naučili, da so adventisti edina prava cerkev ostanka. Bog jih sedaj očiščuje in testira, da bi bili popolni... Kot otroku mi je bilo to precejšnje breme. Poizkušal sem biti popoln in do popolnosti posvečevati soboto, toda zdelo se mi je, da mi je vedno nekaj malega zmanjkalo. Gledal sem okrog sebe, da bi našel popolne ljudi, a mi jih ni nikoli uspelo najti...

Študentska leta so mi pričela odpirati oči. Ker smo študentje zapustili restriktivno domače okolje je to v nas sprostilo vso hudo naravo. Hoja gor in dol po študentskem domu je bila kot da bi bil na rock koncertu z množico različnimi težko metražnimi skupinami. Le ob sobotah so študentje zmanjšali glasnost na sobno jakost...

Eden od študentov je bil med mojim bivanjem tam izključen. Ime mu je bilo Kevin... Bil je prijeten fant, priljubljen in zelo nadarjen. Ven so ga vrgli zaradi homoseksualne aktivnosti. Prepisal se je na drugo adventistično gimnazijo. Kasneje, pri starosti 19 let, je storil samomor. Ne vem, zakaj se je ubil. Mislim pa, da ni več zdržal pritiska biti nepopoln.

V 21. letu sem pričel iskati odgovore na občutek velike grešnosti, ki me je prevzemal kot nikoli prej. Nekdo mi je dal knjigo s pomočjo katere sem spoznal, da je zveličanje možno le po veri. To je bil zame povsem nov koncept. Do takrat sem živel pod vtisom, da je zveličanje možno le z poslušnostjo Bogu in izpolnjevanjem 10. zapovedi. Ne morem razložiti, zakaj sem mislil, da je zveličanje možno po človeških delih. Nihče mi ni povedal tega. To sem preprosto pobral iz lastnih izkušenj in pri študiju. Stvari sem začel gledati v drugačni luči. Predal sem se Bogu in Mu posvetil moje življenje.

S temi novimi spoznanji sem želel postati kar najboljši adventist. Začel sem rutino, ki se nadaljevala 10 let. Dnevno sem začel brati dela Ellen White, včasih po več ur skupaj. Z velikimi stroški sem si zgradil knjižnico 50. knjig od Ellen White. Nabavil sem CD ROM z njenimi spisi in se poglobil v njih. Skupno sem prebral okrog 10.000 strani njenih spisov. Na pamet sem se naučil cele odstavke. Njeno knjigo Pot Kristusu sem širokogrudno delil in razdelil okoli 1000 primerkov.

V letu 1992 sem ... lansiral projekt, kjer smo poslali ljudem 110.000 ponudb s katerimi bi jim lahko brezplačno poslali knjigo Veliki boj (Ellen White). ... Kasneje sem postal pod-direktor te ustanove (Finish the Work Ministry). Na tem mestu sem prvič doživel prepire, ki se pogosto pojavljajo med cerkvenimi člani. Nestrinjanje je bilo okrog spisov Ellen White in nekaterih drugih vprašanjih, ki so kasneje razdelila ustanovo. ... Sam sem kasneje zasedal različna mesta v cerkvi.

Spisi Ellen White so imeli name močan in dramatičen vpliv. V njenih spisih sem našel pravila, ki jih je Ellen ukazala izpolnjevati, a jih je izpolnjevalo zelo malo adventistov. Pričel sem delati spisek pravil in se jih držati. Moja žena se je temu upirala, toda jaz sem gnal svoje naprej. Vegetarianci smo že bili. Sedaj smo izločili še kis, jajca in sladkor. ... Moja teža je padla pod normalo. Nezadostna prehrana v kombinaciji s stresom, ko sem želel živeti popolno življenje, je zahtevala davek na moje zdravje, ki se ni nikoli popolnoma obnovilo.

V dodatek prehranjevalnim navadam so sledile še druge spremembe. Nisem več želel nositi poročnega prstana in vztrajal, da žena stori enako. Izogibal sem se ne-adventistom, razen v primerih, ko sem jih želel spreobrniti v adventiste. Izogibal sem se zdravnikom in zdravilom vseh vrst, tudi Aspirinu. Z zidov sva z ženo snela fotografije naših otrok, saj je Ellen White rekla, da je to idolatrija. Odpovedal sem življensko zavarovanje ker je Ellen White rekla, da aadventisti ne potrebujejo življenskega zavarovanja. Zanemaril sem kupovanje delnic za upokojitev, saj je Ellen White rekla, da naj se ogibamo takim naložbam. ...

Kmalu sem spoznal, da so moja verovanja izven osnovne struje adventizma. Čeprav večina adventistov priznava Ellen za prerokinjo pa se le malo njih drži njenega učenja. ...

V letu 1996 sem na internetu odkril stran, kjer so napadali Ellen White. Bil sem ves iz sebe. ... Leta in leta sem govoril ljudem, kako naj ubogajo Ellen White. ... Določil sem si novo misijo - braniti Ellen White na spletu. Postavil sem stran in hotel razložiti nekatere njene neobičajne trditve, kot npr. alagamiranje. Prisilil sem se v 'mentalno telovadbo', da bi razložil stvari.

Moj prvi dvom je prišel nekaj mesecev za tem. William Fagal, direktor White Estata - zapuščine Ellen White, mi je poslal elektronsko pismo, kjer je trdil, da je nekaj materiala na strani napačnega. ... Šlo je za material J.N. Loughborougha, ki se je ukvarjal z zgodbo Williama Foya, moža, ki je dobil vizije pred Ellen White. Spraševal sem se, kaj je ta mož še napisal napačnega? Zgodbo o veliki Bibliji? Kaj pa izguba dihanja v vizijah Ellen White? Spraševal sem se, zakaj bi ta mož podajal lažne podatke in spreminjal zgodovino. Kakorkoli že, te dvome sem potisnil vstran in zaupal Ellen White kot prerokinji.

Mesec dni kasneje so me neki ljudje po internetu izzivali, naj preberem Carnightovo knjigo o Ellen White. Sprejel sem izziv z namenom, da njegove trditve ovržem. Tako sem se zakopal v stare dokumente v adventistični knjižnici. ... Mnogo ur sem preiskoval tematiko in na moje začudenje nisem našel ničesar, s čimer bi lahko ovrgel Carnighta. Pravzaprav je vse, kar sem našel, podpiralo Carnightove trditve! ... Nadalje sem študiral doktrino zaprtih vrat ... in zdravstveno stanje Ellen White. Že njeni lastni zdravniki so ji postavili diagnozo histerije in katelepsije. ... Ljudje s temi boleznimi doživljajo halucinacije, njihova telesa postanejo toga in dihanje se skoraj ustavi. Te bolezni se lahko povežejo tudi s pošodbami možgan. ... Zadnja doktrina pred mojim zlomom je bil dan odkupa. Preučil sem Leviticus 16 in Hebrejcem 9 in 10. Znova in znova. Pregledal sem leksikon grških besed. Vse kar sem prebral je kazalo na to, da je Kristus vstopil v najsvetejše že leta 31 A.D. Brez vizij Ellen White nisem mogel dokazati, da se je to zgodilo leta 1844.

Končno sem bil pod težo argumentov prisiljen priznati, da Ellen White ni Božji prerok. Zame je bilo to pogubno. Postal sem psihično bolan in bolan odležal 6 dni. Postal sem depresiven... Potreboval sem nekaj mesecev, preden sem povlekel svoje članstvo v cerkvi. Nisem mogel več podpirati organizacije, ki ni bila popolnoma odkrita o službi Ellen White.

Ugotovil sem, da nisem sam. Množica bivših in sedanjih adventistov ne veruje v Ellen White kot prerokinjo. Mnogi cerkveni vodje se zavedajo problema, a ne razpravljajo o tem z verniki. ... Dovolijo jim, da verjamejo belo laž. Vendar pa, da bi obdržali svoje mesto morajo do določene mere priznati njeno avtoriteto. Najbrž se tolažijo s tem, da branje knjig Ellen White ne bo škodilo nikomur. Vendar pa sam lahko povem, da je to laž. Sledenje vsem pravilom, ki jih je postavila Ellen White, lahko sledi ne le nepotreben stres temveč vas lahko stane življenja. Povem vam lahko na podlagi svojih izkušenj, da vas bo to stalo tudi duhovnega življenja. Bolj ko sem bral Pričevanja (Testimonies), bolj sem postajal kritičen do drugih, sodil sem druge in razvil nejevoljen duh. Če mislite, da je moja sedanja stran na internetu zajedliva, imejte milost. Bog še vedno dela na tem, da me reši tega duha.

Zahvaljen sem Bogu, da mi je pokazal resnico o Ellen White. Še vedno pa imam bogoslužje ob sobotah, a ne verjamem več, da je sobota Božji pečat ali identifikacijski znak izbranega ljudstva. ... Nikoli nisem obžaloval mojega odhoda iz cerkve. Obžaloval sem le to, da mi cerkveni vodje niso povedali resnice o Ellen White. ... Na svoji strani vam podajam rezultate mojih raziskav, za katere sem porabil mesece in mesece... Adventistična cerkev zavaja svoje člane z nepopolnimi informacijami. Dne, ko bo cerkev pričela vernikom posredovati popolne informacije o Ellen White bo dan, ko bom končal z delom na strani.