Ta stran je namenjena predstavitvi druge strani adventizma, ki je na prvi pogled nevidna in neznana širšemu krogu ljudi. Ta stran ni napad na cerkev, predstavlja le drugačen način razmišljanja in drugačen pogled na problematiko nekaterih doktrin v adventistični cerkvi. Članki so v večini prevod iz angleščine - glej povezave.








indexs3
 
    K A Z A L O

O adventizmu na splošno
Splošno o ozadju nastanka cerkve ASD
Katera je edina prava cerkev, kateri cerkvi pripadam ter o cerkvi ostanka

Ellen Guld White - prerokinja
Ellen White in njena vloga v cerkvi ASD
EGW je prepovedala nošenje nakita, fotografije govorijo drugače
Zdravstveno poročilo o Ellen White

Ali lahko prerok izjavi kaj takega?
Nekaj izjav EGW, ki direktno nasprotujejo Bibliji
Lažna prerokba iz leta 1856
Vizija planetov in njihovih lun
Prepovedane reči v Adventizmu
Amalgamiranje med rasami
Samozadovoljevanje
Preganjanja kristjanov v zadnjih dneh
Obešanje darov na božična drevesa v cerkvi

Resnično dano od Boga?
"Clear Word Bible" - Adventistična verzija Biblije
O knjigi "Veliki boj"
O knjigi "Hrepenenje vekov"
O knjigi "Pot h Kristusu"
Plagiarizem - Je Daniel March služil kot obsežen izvor za knjige EGW?
Plagiarizem - Sta Conybeare in Howson služila kot obsežen izvor za knjige EGW?
Ali zdravstvena reforma res izvira iz vizij EGW?
Fannie Bolton - izpoved literarne asistentke EGW
Marian Davis - izpoved literarne asistentke EGW

Nekatere doktrine bolj podrobno
Doktrina o zaprtih vratih in doktrina o svetišču
Za Adventiste so nekatere jedi nečiste in nesprejemljive za uživanje
Doktrina o Desetini

Posvečevanje sobote - da ali ne?
1. Prvotni kristjani niso posvečevali tedenske sobote

2. Je bil Sabat ustvarjen že ob začetku sveta in ali se je res posvečeval že od Adama in Eve?

3. Ali moramo posvečevati Sabat, ker so Božje zapovedi večne in nespremenljive?

4. Ali Nova Zaveza razveljavlja ali potrjuje Staro Zavezo?

5. Je bil Sabat res dan za vse ljudi?

6. Je rimokatoliška cerkev s Konstantinom leta 321 res spremenila posvečevanje sobote v nedeljo?

7. Se bo res Sabat posvečeval na Novi zemlji kot je zapisano v Izaiji v 66. poglavju?

8. Je v 10. zapovedih res vse kar je potrebno vedeti za človekovo moralno življenje?

9. So Sabat obhajali Jezusovi učenci tudi po njegovi smrti?

10. Je Sabat res znamenje večne zaveze?

11. Pavel je obhajal Sabat vsaj 81.krat. Mar to ne dokazuje, da je tedenski Sabat še vedno v veljavi?

12. Mar niso kristjani prevzeli posvečevanje nedelje od poganskega kulta Miter?

13. Mar ne dokazuje Matevž 5:17-18, da dokler ne preideta nebo in zemlja, niti črka ne bo izginila iz zakona in zato Sabat še vedno velja?

14. Mar Hebrejcem 4. poglavje ne dokazuje, da sobota še vedno velja?

15. So res nekatere vrstice v Svetem pismu napačno prevedene iz Grščine?

16. Mar tisti, ki obhajajo nedeljo namesto sobote, častijo sonce?

17. Mar ni Jezus v naprej videl, da bodo kristjani v 20. stoletju obhajali Sabat?

18. O soboti kot prispodobi duhovnega počitka in evangelija

Osebne izpovedi in pisma
Dirk Anderson
Robert K. Sanders

Razno
  Pogosto zastavljena vprašanja
  Povezave
  Kontakt









 

Sabat - Jezus -Evangelij

Ali je Jezus živel v skladu z zahtevami zaveze vspostavljene na Sinaju? Do neke mere zagotovo! V besedah Pavla:"ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da odkupi tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo sinovstvo." (Galatom 4:4-5)

Jezus je bil na podlagi postave obrezan na osmi dan. Spoštoval je Mojzesove spise - Toro. Držal se je postnih dni. Skratka,Jezus je živel kot Jud. Vendar je ob enem nasprotoval Mojzesu in stari zavezi. V pridigi na gori se je predstavil nekako kot novi Mojzes, prerok, ki ima priti, vedno znova poudarjajoč: "Slišali ste, da je rečeno starim ... A jaz vam pravim ..." (Matevž 5:21-22, 27-28, 31-32, 33-34, 38-39, 43-44) Drugje je spet proglasil za čiste vse jedi (Marko 7:18-19, Lukež 10:8). Omeniti velja še dogodek pri Jakobovem studencu, kjer Jezus govori s Samarijanko: "Ali prihaja ura in je že sedaj, ... Reče mu žena:Vem, da pride Mesija ... Reče ji Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj."(Janez 4:19-26)

Kako pa je bil Jezus povezan s soboto, z znamenjem pripadnosti stari zavezi?

"In Gospod je dejal Mojzesu rekoč: Ti pa govori sinom Izraelovim in reci: Sobote moje res spoštujte, ker znamenje so med menoj in med vami po prihodnjih rodovih vaših, da veste, da sem jaz Gospod, ki vas posvečujem. Imejte torej v čislih dan počitka, ker je svet za vas; kdorkoli ga oskruni, mora umreti; kajti kdorkoli bi delal kako delo v njem, ta duša bo iztrebljena izmed ljudstva svojega. Šest dni naj se opravlja delo, a dan sedmi je sobota slovesnega počitka, sveta Gospodu; kdorkoli opravlja kak posel sobotni dan, mora umreti. Zato naj ohranijo sinovi Izraelovi soboto, da praznujejo počitek po prihodnjih rodovih svojih, kot večno zavezo. Znamenje je to med menoj in med sinovi Izraelovimi na veke..." (2. Mojzesova31:12-18) Kot vsak vzgleden Jud je tudi Jezus, po svoji navadi redno obiskoval sinagogo na sobotni dan. (Lukež 4:16) Vendar pa ni povsem natančno obhajal sobote. Pravzaprav je kršil sobotno zapoved! Našli bi se ljudje, ki bi trdili, da je Jezus kršil le preveč striktno rabinistično tradicijo obhajanja sobotnega dne in ne dejansko sobotne zapovedi zapovedane na Sinaju. Vendar ta predpostavka v luči Svetopisemskih dokazov ne vzdrži. Oglejmo si primere.

Prviprimer vzemimo iz Matevža 12. poglavje:

"V tem času je šel Jezus v soboto skozi setve, učenci njegovi pa postanejo lačni in začno klasje trgati in jesti. Ko pa farizeji to vidijo, mu reko: Glej, učenci tvoji delajo, kar se v soboto ne sme delati." (Matevž12:1-2)

Ali so imeli farizeji prav? Je bilo to v nasprotju z zakonom? Brez dvoma je odgovor na obe vprašanji pritrdilen! To nam poda že povsem prvi zapis v 2. Mojzesovi knjigi 16:23-30, kjer je prvič zapovedano obhajanje sobotnega dne. Že tu je v soboto izrecno prepovedano nabiranje hrane in odhajanje iz enega kraja v drug kraj. Vsako nabiranje in pripravljanje hrane se je moralo končati na šesti dan - dan priprave. Kaj pa so počeli Jezus in učenci? Hodili so naokrog in nabirali hrano. Farizeji so poznali zakon in na podlagi zakona upravičeno obtožili Jezusa in njegove učence.

Jezus se ni prepiral, ali dejansko krši sobotno zapoved ali ne - saj je bilo očitno, da jo! On je uporabil drug argument: "On pa jim reče: Niste li brali, kaj je storil David, ko je bil lačen on in kateri so bili z njim: kako je šel v hišo Božjo in so jedli predložene kruhe, katerih ni smel jesti ne on, ne tisti, ki so bili z njim, razen samo duhovniki?" (Matevž12:3-4) Jezus je tu najprej želel povedati, da so simboli samo simboli in da ne sme človek sužnjevati simbolom, temveč so človekove potrebe na prvem mestu. Zadnje tri besede v četrti vrsti kažejo na to, da Jezus napeljuje argument nadalje: "Ali niste brali v postavi, da duhovniki ob sobotah v templju skrunijo soboto, in so brez greha? Pravim vam pa, da je tu večji nego tempelj."(Matevž 12:5-6)

Jezus je imel v mislih dejstvo, da se duhovnikom, ki so opravljali dela v templju na sobotni dan, to ni štelo za prestop zakona. Zakaj? Zato ker je tempelj predstavljal piko na i zaveze. V notranjosti templja so bile postavke zaveze, kakor tudi sama prisotnost Boga. Toda Jezus je rekel o sebi "Pravim vam pa, da je tu večji nego tempelj." S tem je želel povedati, da je on stvarnost, izpolnitev vsega na kar je kazal tempelj. In tu je poanta argumenta: Če so duhovniki v templju kršili sobotno prepoved dela in ostali brez krivde, potem prav tako Jezusovi učenci - ki so se obnašali 'posvetno' na sobotni dan - ostajajo brez krivde v službi Kristusu, ki je večji nego tempelj! Sobota je bila le znamenje, ki je dalo pravico osebi, da v templju kot nekdo izmed ljudstva z zavezo, časti Boga. Tempelj je bil torej večji od sobote, ker je bilo to mesto, kjer so Izraelci častili Boga. Čaščenje v templju je bilo tako stvarnost, večja nego sobota. Vendar Jezus je večji tudi kot tempelj, kar pomeni, da je on prav tako stvarnost in večji od sobote, kar v osmi vrstici tudi pove: "Kajti Sin človekov je tudi sobote gospodar." (Matevž 12:8)


Drugi primer, kjer Jezus prekrši sobotno prepoved dela najdemo v Janezu, 5. poglavje. Jezus je ob kopeli Betezda videl paralitika. Ozdravil ga je in mu rekel: "Vstani, vzemi posteljo svojo in hodi." (Janez 5:8) Janez zgodbo nadaljuje: "Bila je pa tisti dan sobota. Zatorej reko Judje ozdravljenemu: Sobota je, in ne smeš postelje nositi. On pa jim odgovori: Ta, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi posteljo svojo in hodi." (Janez 5:9-11)

Ali so imeli Judje prav? Ali je bilo resnično nedovoljeno nositi posteljo naokrog, ali pa je bilo to samo v nasprotju s striktno Judovsko tradicijo? Poglejmo nazaj v čas Jeremije, ko je Bog želel kaznovati svoje ljudstvo, ker so prekršili sobotno zapoved: "Tako pravi Gospod: Varujte se zavoljo duš svojih, da si ne zadenete nobenega bremena v sobotni dan in ga ne prinesete v vrata jeruzalemska. Tudi ne nosite bremen iz svojih hiš v sobotni dan in ne opravljajte nobenega dela, temuč posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom."(Jeremija 17:21-22)
  
Očitno ni šlo samo za tradicijo, temveč za Božjo zapoved. Kaj je Jezus rekel ozdravljenemu storiti? - da si zadane breme v Jeruzalemu na sobotni dan - direktno nasprotje zapovedi v starem zakonu! A Jezus se tu še ni ustavil. Ko so ga Judje pričeli izzivati, jih je povsem šokiral. Raje kot da razlaga, kakšno naj bo pravilno posvečevanje sobote je Jezus rekel: "Oče moj dela doslej, tudi jaz delam."(Janez 5:17) To je bilo v soboto, ko je Jezus rekel: jaz delam - in v direktnem nasprotju s četrto zapovedjo dekaloga.

Nato Janez povzame dva razloga, zakaj so se Judje jezili: "Zato pa so Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni le sobote prelomil, marveč tudi Boga je imenoval svojega Očeta, delajoč se enakega Bogu." (Janez5:18) Opazite(!!), da je ta komentar izviral od Janeza osebno in ne gre samo za obtožbo s strani Judov. Torej Biblični pisec jasno zaključuje očitno - Jezus je prelomil soboto in delal se je enakega Bogu!

Pismo Hebrejcem uporablja soboto kot prispodobo Kristusa. Skozi pismo Hebrejcem nam pisec razodeva, da je Jezus večji kot stara zaveza, večji kot Mojzes, kot duhovniki, kot tempelj, kot žrtvovanja, kot obljubljena dežela ... V 3. in 4. poglavju avtor uporablja sobotni počitek pri kreaciji zemlje kot podobo stvarnega počitka, ki ga imajo verujoči v Jezusu.

Zanimivo dejstvo je to, da se (SKORAJ) vsak dan pri stvarjenju konča z istimi besedami:

"In bil je večer in bilo je jutro dan prvi"
"In bil je večer in bilo je jutro dan drugi"
"In bil je večer in bilo je jutro dan tretji"
"In bil je večer in bilo je jutro dan četrti"
"In bil je večer in bilo je jutro dan peti"
"In bil je večer in bilo je jutro dan šesti"
Vsak dan, RAZEN SEDMI DAN se konča s temi besedami!!!

Zakaj je temu tako? Se je pisec mar zmotil? Pozabil? Nikakor ne! Temveč zato, ker je bilo ustvarjanje končano s šestim dnem. Počitek sedmega dne bi se nadaljeval v neskončno - nikoli se ne bi zaključil, če človek ne bi prestopil edine prepovedi, ki jo je določil Bog za prva človeka - ne jesti od sadu drevesa spoznanja dobrega in hudega. Ko je človek prekršil to prepoved,  je izšel izpočitka. Sedaj je moral Bog zopet pričeti z delom, da bi vrnil človeka v njegov počitek. Jezus sam pravi :
"Oče moj dela doslej, tudi jaz delam" (Janez5:17)
Torej, v 3. in 4. poglavju knjige Hebrejcem avtor uporablja sobotni počitek pri kreaciji zemlje kot podobo stvarnega počitka, ki ga imajo verujoči v Jezusu. Hebrejcem 3 govori o obljubljenem počitku za Izrael v puščavi. Bog je povabil Izrael v obljubljeno deželo in v počitek. Vendar zaradi nevere Izraelci v puščavi pomrejo. Naslednja generacija je vstopila v obljubljeno deželo pod vodstvom Jozue, vendar zaradi nevere tudi oni niso našli počitka. Nekaj stoletij kasneje je Bog preko psalmista spet povabil v počitek. Uporabil je izraz "danes" - sedanjik, in zapisal: "... Danes, če slišite glas njegov, nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru, kakor ob dnevi izkušnjave v puščavi, ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja. Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih. Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj."

(Psalm 95:7-11 enakov Hebrejcem 3:7-11)

Tako pisci psalma niso prišli v pokoj, saj pisec Hebrejcem še vedno poziva ljudi, naj vstopijo v počitek, "Kajti ako bi jih bil Jozue vpeljal v pokoj, ne bi potem Bog govoril o drugem dnevu. Torej ostaja še sobotni počitek ljudstvu Božjemu. Kajti kdor je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del kakorBog od lastnih." (Hebrejcem 4:8-10)

Katerije ta sobotni počitek? Pomen teksta se lažje razume, če namesto, da prevedemo, tekst pretolmačimo in rečemo sobotna-podoba počitka. To podobo počitka najdemo v evangeliju in kdor sprejme in veruje evangeliju že vstopa v počitek; tako kot pravi Hebrejcem 4:3, "Kajti v pokoj prihajamo mi, ki smo vero sprejeli...". Avtor potem apelira na vse, ki želijo vstopiti, naj to storijo. Skozi Kristusa imamo mi sedaj stvaren, pravi in večen počitek; od kogar je tedenska sobota le podoba, senca, telo pa je Kristusovo. (Avtor Hebrejcem pravi: Kajti v pokoj prihajamo - torej dejansko 100% še nismo prišli v ta pokoj, temveč se bo to zgodilo šele ko umrljivo obleče neumrljivo ... vendar imamo po veri že sedaj zagotovilo zveličanja).
  • sabbatismos (Hebrejcem4:9) TA BESEDA JE SAMOSTALNIK IN NI GLAGOL ter se samo enkrat pojavi v Bibliji! Beseda Sabbatismos torej ne opisuje nečesa, kar počnemo (ni glagol), temveč opisuje neko stanje - stanje počitka v Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju milosti.